Posebnosti, ki jih srečamo le pri kaktusih...

Osnovna telesna značilnost, po kateri spoznamo večino kaktusov, sta odebeljeno steblo z vodnim tkivom in izrazite bodice.

Koreninski sistem

Mnogo kaktusov ima šopasto formiran koreninski sistem, ki sega prav plitvo v prst. Druga dokaj pogosta oblika pa so odebeljeni koreni in gomolji, ki po teži in velikosti včasih presegajo nadzemni del. Korenine črpajo vodo z raztopljenimi rudninskimi snovmi iz prsti.

Steblo

V celicah stebla je shramba vode. Tudi v sušnem obdobju vsebuje tkivo kaktusov 90-94 % vode. Mnoge nesukulentne rastline vsebujejo tolikšen odstotek vode, a je niso sposobne zadržati, zato ob suši ovenejo.

Eden od vzrokov, da kaktusi izparevajo tako malo vode, je število rež, skozi katere se izmenjujejo plini. Ta znaša od 15 - 70 rež na mm²,kar je mnogo manj od ostalih rastlin (hrast: 550/mm²), pa še te so precej vgreznjene v povrhnjico, za povrhu pa so odprte ponoči in ne podnevi. V obdobju suše se zaprejo in ne prepuščajo vode. Navzlic temu lahko kaktusi rastejo tudi v takih razmerah. Ogljikov dioksid, ki nastaja v procesu dihanja, porabljajo podnevi za tvorbo sladkorja v procesu fotosinteze, ponoči pa se shranjuje v obliki kisline.

Površina kaktusov je povečana z rebri ali bradavicami. Te tvorbe omogočajo učinkovito senčenje in hlajenje telesa v vročem puščavskem okolju, še posebno ob vetrovnem vremenu. Vetrovi pa so v biotopu brez obilice drevja značilen pojav.

Na robovih reber in vrhovih bradavic imajo kaktusi areole, iz katerih izraščajo bodice.

Bodice

Njihova vloga ni zgolj varovanje pred rastlinojedci, temveč tudi varovanje pred sončnimi žarki. Ponoči se na bodicah nabira rosa, ki potem kaplja na zemljo. Mnogo pripomorejo k razmnoževanju, saj se odlično oprimejo dlake sesalcev, nakar se odtrga ves brst in prenese daleč od matične rastline. Izjemno učinkovite so bodice opuncij (glohide), ki imajo izrazito grobo strukturo z nazaj zavihanimi mikroskopsko majhnimi kavlji. Ti se vgreznejo v kožo kot trnek v ribja usta in jih je silno težko odstraniti.

Cvet

Cvetovi kaktusov so mnogo bolj prilagojeni opraševalcem kot pa puščavskim vremenskim razmeram. V puščavah ni mnogo čebel, čmrljev in podobnih opraševalcev. Kaktusi namesto medu nudijo zlasti cvetni prah in še bolj pomembno vodo. V nekaterih cvetovih se preko noči nabere za cel naprstnik te pomembne tekočine, ki jo iščejo zlasti mali glodalci. Cvetni prah pa nabirajo netopirji in nekatere žuželke. Ker potrošijo mnogo vode, smejo biti cvetovi odprti le kratek čas, večinoma le po en dan ali noč. Mnogi cvetovi, zlasti rumeni, širijo izrazite vonjave, ki spominjajo na plesnivost. Ti privlačijo zlasti vešče.

Glede splošne zgradbe so si cvetovi kaktusov precej podobni. Običajno imajo plodnico podraslo (to pomeni nameščeno pod cvetnimi listi) in obraslo z bodicami ali vsaj nežnimi dlačicami. Število cvetnih listov je veliko, nedefinirano, ravno tako število prašnikov. Pestič je vedno en sam, z večdelno brazdo, ki je najpogosteje dvignjena visoko nad prašnike.

Običajno so cvetni listi razprti, v vročini celo obrnjeni nazaj. Barva cvetov je izjemno pestra. Najdemo vsemogoče kombinacije, le modrih cvetov kaktusi nimajo. Za modro obarvanost je potrebno barvilo antocian, tega pa v vsej družini kaktusov in še nekaterih sorodnikih ni.

Plod

V večini primerov pride do oploditve semenskih zasnov le s pomočjo peloda druge rastline. Plodovi kaktusov so dveh tipov. Mesnati se ob zrelosti obarvajo rdeče in privlačijo predvsem ptice. Tudi mali glodalci jih z veseljem nabirajo.

Mesnati plodovi so užitni, v nekaterih primerih tudi zelo okusni. Mnogi so uporabni za izdelavo marmelade in podobnih jedi. Plodovi opuncij prihajajo tu in tam tudi na naše tržišče.

Plodovi omogočajo kaktusom optimalno razširjanje. Užitne plodove večinoma pojedo ptiči ali sesalci, nekaj semen pa se neprebavljenih izloči iz živalskega telesa na precej oddaljenem mestu. Nekateri semenski mešički so zgrajeni tako, da se semena stresejo iz njih, brž ko kakšna žival izpuli dozorel plod z rastline. Tretji način je razširjanje semen s pomočjo mravelj in drugih žuželk, ki sladke plodove odnašajo v mravljišča, vmes pa izgubijo marsikatero seme. Nekateri plodovi se kar celi oprimejo dlake sesalcev in z njimi prepotujejo precejšnje razdalje.

Semena so po obliki dokaj podobna, ne pa tudi po svoji velikosti. Večinoma so kaljiva takoj, ko dozorijo.